Resnične zgodbe ljudi, ki so bili nekoč bolj vezani na italijansko deželo kakor domačo. Domovina je bila še nerazvita in revna, bližina Italije pa je omogočala, da je v hiši ob redkih priložnostih zadišalo tudi po čisto pravi kavi in ne le mešanici cikorije in ječmena. To so bile arome, ki jih naše stare babice ne bodo nikoli pozabile, in vse zgodbe drobnih zadovoljstev skromnega kmečkega naroda vam bodo napolnile in ogrele srce s hvaležnostjo. Še vedno se v teh krajih ohranja kmetijstvo, nekje kot glavna drugje le postranska dejavnost, pa venomer z ljubeznijo in skrbnostjo do narave in zemlje. Slovenija je dežela čebelarjev in tako je tudi v občini Kanal v Soški dolini, zato si bomo nekje med potjo ogledali tudi domačijo s čebelnjakom.
Našo pot bomo začeli in končali v Kanalu. V ljubkem malem kraju na začetku Soške doline z dobro znano veduto mosta čez reko Sočo, ki je obvezna fotografija v vašem portfoliu s potovanja po Sloveniji. Na kratkem sprehodu skozi staro trško jedro, po ulicah, kjer si v poletnih mesecih lahko ogledate poulično razstavo lokalnih umetnikov, boste takoj začutili, da je to kraj z bogato kulturno dušo. Stopili bomo čez znameniti most do lokalne sirarne, ki prideluje izdelke iz kravjega mleka. Krave se pasejo v odmaknjeni, čisti neokrnjeni naravi. Mogoče si bomo ogledali tudi razstavo ročno izdelanih pustnih mask, značilnih za Liško območje, ki ga bomo kasneje na izletu tudi obiskali.
V vasi Kambreško se bomo odžejali s svežo, dobro vodo pri vodnjaku na sredi vasi, nato pa se odpravili na zagotovo najzanimivejši obisk tega našega izleta, h gospodinji v Lukčevo hišo. Gospa je prava zakladnica resničnih zgodbic in legend teh krajev in v njeni družbi se čas kar ustavi. Hiša, ki jo oskrbuje je muzej, etnološki spomenik lokalnega pomena, v kateri je bila nekoč trgovina nato pa gostilna. V hiši je ohranjeno staro ognjišče, samostojna krušna peč, točilni pult stare gostilne, na podstrešju pa urejena etnološka zbirka.
Tu se bomo ustavili in za hip občudovali čudovit razgled pri cerkvi Marijino Celje, ki je skupaj s Sveto Goro in Staro Goro na italijanski strani povezana v pot treh svetišč. Na tem območju posebno pozornost posvečajo zelo pomembnemu slovenskemu običaju ─ pustovanju. Znane pustne maske in njihovo izročilo ohranja lokalno etnološko društvo. Etnološke predmete tega območja hranijo tudi v zasebni zbirki Franca Jerončiča v vasi Melinki, ki je ne daleč od Liga.
To je skrita vasica, ki vam jo enostavno moramo pokazati. Nekaj draguljev stare, ohranjene arhitekture, pravi podeželski mir in zanimivo vzrejo posebnih petelinov Kopunov.
V tej vasici se diha že popolnoma benečanski zrak. Nahaja se tik ob italijanski meji in reki Idriji, ki je njena naravna meja. Tu se bomo lahko za hip ustavili in v lokalni gostilnici okušali lokalne dobrote.
Do Golega Brda, ki se nahaja v občini Goriška Brda, se bomo lahko odpravili po slovenski strani ali čez reko Idrijo po italijanski strani. Proti kanalski občini se bomo zapeljali mimo majhne vasice Senik in po gozdni cesti čez planino Korado. Na planini, ki je kot nekakšen balkon nad Benečijo, bomo lahko občudovali celotno Furlanijo, ki se razprostira vse do morja.
Uro odhoda lahko prilagajamo vašim željam. Predlagamo odhod ob 8:30.
Lokacijo odhoda lahko prilagajamo vašim željam. Možen je odhod iz naše agencije v Kanalu, vaše nastanitve ali druge lokacije, ki vam najbolj ustreza.
73€
To je dnevni izlet, ki traja približno 7ur.
Vključeno
Ni vključeno